Veter udarja v šipe.
Mene je strah,
saj ni nikogar na svetu.

Tema prihaja z Aljaske.
Polderji sanjajo o morju.
Severni sij privzdiguje krila
in megla se svaljka po Labradorju.

Zemlja ni mati.
Zemlja je pastorka,
ki jo je mačeha dala spati
v umazan pepel,
Zemlja je Pepelka,
katere princ ni nikoli prišel,
in nebo se pne previsoko,
da bi ji dalo róko.

Grobovi spet godrnjajo.
Veter udarja v šipe.
Mene je strah,
saj ni nikogar na svetu.

Aleksandra Kocmut - Kerstin