MOJE SANJE - so košček narave,
čiste, nedolžne,
kot jutranja zarja.

A bolečina goreča neusmiljeno žge
v sanje odeto mi toplo srce:
le moje sanje na košček narave
svetijo nežno v bolest nemoči.

Toda vedrino iz duše in lic
ravno te sanje na košček narave -
tudi, če malce je grenka gori:
VEDNO, še vedno, ko upa na jutri.

Kakšen bo jutri, kako bo in kaj,
kaj bo prinesel še razen skrbi?
Naj bi nalagal si novih bremen:
raje sem danes, in tukaj, sedaj.

Kar pa je včeraj bilo, je že šlo,
danes, sedaj sem pripravil nasmeh,
ravno sem stopil korak za seboj:
droben in skromen, toda naprej.

Lojze Smole