Giselle leži na zeleni preprogi
in vonja kruh kot preludij hrustanja
lačna šteje pikice dežja na šipi
okensko igrišče, se Giselle zamisli
in nemogoče je na očesne čepnice prilepiti ostanke
ki shranjujejo razgrajanje srca
ne prepozna se več
v babičini kopalnici, kjer diši po sivki
resice brisač srkajo iz poletja mak in z makom klas
zeleno modre oči se rokujejo z uglašenimi lasmi
že leta so brez glavnika
prsti jih razporejajo z dolgimi rožno obarvanimi nohti
veliko je nevidnega v Giselle

topla, sončna, živo rumena
gibanje z glasbo korake prežema
pesem, erotika, z verzi se ljubi
figa sočne maline zasnubi

devet budilk na nočni omarici
v mlako pokuka k tetki žabici
sveže rjuhe, blazina, povoj
opazna beseda, izceja se gnoj

rentgen in sadje z vinom vre
ponoči se okno orkanu odpre
pravljica, sončnica, gorsko kolo
juha in sir, v črnilu pero

pljuskne skrinja z zakladi cipres
babica počiva v menjavi nebes
ožgana utonem v reki tišine
v angelskem grlu duša izgine

Giselle leži na zeleni preprogi
in vonja le še drobtine

sheeba