Vesna
tiho, kakor da sanja,
se je v senčno naročje besed
prikradla pojoča pomlad.
njen opoj ni izmerljiv
in v prizmah neizrečenih slutenj
gori z močjo okrvavljenega ognja:
zelena, poželjiva žival,
ožarčena od vode
in upognjena do tal!
brezmejna sončna cesta,
ki z rubini svojih dotikov
ubija zimski mir.
na starodavnem ognjišču
pa še tja v pozno poletje
tli vsemu navkljub
bleda, negibna neizrečenost.
se je v senčno naročje besed
prikradla pojoča pomlad.
njen opoj ni izmerljiv
in v prizmah neizrečenih slutenj
gori z močjo okrvavljenega ognja:
zelena, poželjiva žival,
ožarčena od vode
in upognjena do tal!
brezmejna sončna cesta,
ki z rubini svojih dotikov
ubija zimski mir.
na starodavnem ognjišču
pa še tja v pozno poletje
tli vsemu navkljub
bleda, negibna neizrečenost.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 26. 04. 2011 ob 09:46
- Prebrano 937 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 290
