nekako se opotekam skozi abecedo
iščem primerne črke
da ohranim zgodbo
črnilo je v večnost premaknilo klicaj
včeraj
pod večer
ob osmih
in pet minut
čakala si
da sem prišla
zadnjič
(kdaj si prišla, Sončece)
na tvoji desni sestra
ob tvojih nogah hči
na tvoji srčni strani tebi ljub obraz
in tvoja mama, ki je sključena sedela na stolici
na vogalu tvoje postelje
oblečena v črno
(včeraj zvečer, ob tričetrt na osem, Ivana)
ležala si tam
bela in mirna
kot bi spala
stopila sem bliže
te pobožala po licu
in šepnila
zbogom, Ivana
hitela sem včeraj
zvezde so za minuto privezale čas
tvoja mama in hči sta pokimali
ko sem jima stisnila dlan
in solza je posrkala besede
(sedaj bo, Ivana)
odšla sem
(pomahala sem ti in moje sonce se je vate odelo)
pustila sem te v objemu tvoje družine
da si
in si
in je
in bilo je
pet minut po tistem
ko sem za seboj zaprla vrata
(hvala ti, Ivana)
med sivko se odtisne najin zadnji pozdrav
(Sončece, hvala ti za jagode)

sheeba