Kraška tla
v moji duši so luknje
prepletajo se
kot labirint misli
v kraških tleh
tam je bilo morje
ki je pronicalo
do zadnjega
belega kamenja
zdaj so suha
polna brinja
in apnenčaste škrle
včasih jih napolnim
s pivom
hašiševim oljem
ali s kančkom ljubezni
ivan z
Napisal/a: ivan z
Pesmi
- 07. 02. 2011 ob 18:20
- Prebrano 1647 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 578
- Število ocen: 15