Obdržala sem seme spomina
v žepu starih kavbojk.
Na tista turobna aprilska deževja,
ko so ptice odletele iz tvojega pogleda.
S scefranimi besedami si spisal pesem
o deželi, kjer spijo sanje.
Srebrne note so v tančico cigaretnega dima
ovile nerodne rime.
Prsti so nežno drseli po strunah
in ti si počasi izginjal.
Balada je v soju sončnega zahoda
zažarela nad obrisom mesta.
Poletela je visoko,
do dežele, kjer spijo sanje.

cmera