Sonč(n)ice
zakotaljeno čez obzorje
sonce razliva
rumeni sok dneva
veter z lepljivim jezikom
liže vroče kaplje
in raznaša spomine
v ritmu sočasnega odtekanja
je val darovan
mrežastemu naročju globin
skala
potopljena v skrivnost
sanja mir
in obeduje pesek
strta v svoji krhkosti
školjka ne more več
ujeti šuma morja Helena
Napisal/a: Helena
Pesmi
- 11. 06. 2010 ob 09:43
- Prebrano 1032 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 145
- Število ocen: 4