Azra
Stiskaš se k zidu napol podrte hiše.
V prevelikem krilu in luknjastih čeveljcih
prosiš miloščino.
Lačna si od drobtinic.
Prestopaš se z noge na nogo,
da se segreješ.
Ni toplega ognjišča in ne poznaš objema.
Tu in tam ti namenijo
prijazno besedo in kisel nasmeh.
A vendar se v upadlih očeh
zalesketa hvaležnost,
ko v klobuk pade jabolko.
V prevelikem krilu in luknjastih čeveljcih
prosiš miloščino.
Lačna si od drobtinic.
Prestopaš se z noge na nogo,
da se segreješ.
Ni toplega ognjišča in ne poznaš objema.
Tu in tam ti namenijo
prijazno besedo in kisel nasmeh.
A vendar se v upadlih očeh
zalesketa hvaležnost,
ko v klobuk pade jabolko.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lenči
- 11. 06. 2010 ob 09:02
- Prebrano 1005 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 565
- Število ocen: 16
