Če nisem nikdar hodil po valovih tvojih prsi,
nikdar tvojih slanih solz spremenil v sladko vino;
če nikdar nisem množico tvojih lačnih čustev
nahranil s pomnoženimi ribami in hlebi;
če nikdar nisem odprl tvojih oči s svojo slino
in te ne obudil od smrti s svojim poljubom;
če nikdar nisem napravil čudeža noben'ga,
potem...
In Ti!
Če si pred vsemi, nikdar nisi umila rok,
preden si me obsodila na ljubezen,
nikdar me ne prebičala s svojim jezikom;
če me nisi nikdra kronala,
s trnjevo krono svojih strasti,
in me ne oblekla v škrlat svoj'ga ljubosumja;
če mi na rame nikdar nisi naložila
bremena svoj'ga hrepenenja,
dala piti mi svojega žolča,
kockala za mojo minljivo obleko
in mi prebodla stran z Amorjevo sulico;
potem...
Naj na Zemlji ostane dan svetal...
Naj zagrinjalo v templju ostane celo...
Ker potem...
Ne pribijaj me na križ zamanj,
ker ne bom umrl,
niti ne vstajal od mrtvih,
samo zato, da bi se živ
prikazoval ti v sanjah.
Hovk