SIZIF V TEBI
po brezuspešnem
iskanju
jemlješ žerjavico
in prižigaš ogenj
prikrite dobrote
in človečnosti
v davno ugaslem
kaminu
nenehno odpiraš
že odprto
in zapiraš
že zaprto
oživljaš davno ovenel
cvet
jemlješ veter
da preženeš
črne krokarje
in mrak
z obzorja
z vilami resnice
razmetavaš
gomile laži
a jih veter
na kup zmeče
spet
s pomičnim merilom
meriš vesolje
in jemlješ skalpel
da po svojih željah
ukrojiš
svet
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
- 30. 08. 2009 ob 00:47
- Prebrano 1345 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 439
- Število ocen: 14
