Razjoči se, pa boš srečen

Trte prepletajo
v težkih žilah
svoje veke.
Razraščajo se.
V telo.
Dotiki vznemirijo
dihajoče pore.
Sto let ali en dan.
Vseeno.
Korenine trepetajo.
Tisočletne kamnine
bi zaječale.
A nimajo ust.
Kamen se ni razjokal.
Ostaja trd.
Ne čuti.
Ne živi.

Silva Langenfus

Komentiranje je zaprto!

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 29. 08. 2009 ob 22:51
  • Prebrano 709 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 153

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!