Trzneš z miško, da prekineš
ohranjevalnik zaslona. Gledaš jih.
Bogove. Prehitro smo se navadili
vsenavzočnosti. Pojaviš se čisto
spodaj. Desno. V kotu ekrana. Kot
majhen, rdeč kvadratek. Zaigraš
brezbrižnost. V resnici pa si
šklepetava prestrašenost. Na nek način
te razumem. Tudi ti izstopaš. Prezgodaj
in na nepravem kraju. Izvzemaš se.
Ker si zastavljaš pretežka ontološka
vprašanja. Ni ti mar, ali jih bo tvoje
teroriziranje prignalo na rob
najostudnejšega samomora. Bojiš
se le, da te ne bi prefukali.

Ulični banditi.

Pištin Frida