Pustimo to.
Tri sive glave
pod morbidno lučjo.
V krsti z ornamentiranim likom Njega
ležiš.
Vedno prekrita.
Za vedno prekrita.
Za vedno pokrita.
Črno ogrinjalo križa
večno tvoje.
Tri sive glave jokajo.
Zares. Iskreno.
Vsaka po svoje.
Vidim po drgetanju starčevskih hrbtov.
Pustimo to.
Smrt, kler. Predanost ...
Kaj pa on, drugi, nikoli zares tvoj,
ki ga nisi smela čutiti?
Ker so tri glave rekle:
Pusti njega, moraš k Njemu.
Tri sive glave,
s sestrsko žrtvijo oprana čast družine.
Pustimo to.
Pustimo.
Lidija Brezavšček - kočijaž