Zabrisane arkade
Ostarelega neba
So mi najlepša simfonija,
Ko v preseku meseca
Razkačen bas razbija
In riše mi v ušesa
Počeno sinusoido,
Da mi iz blaznega telesa
Izskoči razpršen libido
Vate, draga, ki imaš v očeh
Jeklene nože,
Vate, draga, ki me sili v greh
Vonj tvoje kože.

Bodiva enačba z eno spremenljivko!
Daj, spremeni se v ceneno lahkoživko!
Take maram, take so mi všeč.
Všeč mi je, da je orgazem rdeč
In postelja zelena,
Da obleživa kakor pokošena,
Da ti ne moreš več,
Ko jaz bi še.
Da strpam vase vse testosterone,
Si zvijem travo ali dve,
Da v glavi mi zašopa Al Capone,
Da zenice se scvrknejo mi v nič.
Nad belo reko roj mušic
Mi je najlepša arabeska,
In to kozlanje, ta rumeni špric,
Najboljša freska.
O, Kozára ...!

Do druge runde, stara.
Boš spočita?

Aleksandra Kocmut - Kerstin