IRK

II

Priplazil se je
k meni
možic.
Rdeča uhlja
je imel.
Da bo z njima slišal
Irka.
Oči rdeči jagodi,
dva prepovedana sadova,
ukradena s cvetne gredice
dvospolnika Rona.

Zavil se je v kožušček
iz sive zajčje dlake,
se zleknil na zofo
in mi govoril:

"Boš gledala v vodo,
v njej NE videla svojega odseva.
Pred ogledalom česala lase,
uzrla v njem zrcalno dvoličnost,
sebe pa NE.

Boš v okrvavljeni postelji spala.
V zibko polagala mrtve otročiče,
se s svojim edinorojencem ljubila,
kotila uhljate goliče.

Zbujala se z okusom semen
iz sanj,
ki bodo resnica.
Mladosti popke jemala,
hlastala za soncem spokoja.

Se boš z zgodnjimi jutri
od lune poslavljat hodila,
častila njih hladno svežino.

Tvoje želje bodo prah
ulovljenih metuljev.
Upanja - gorovja pozabljenih morij,
strasti - dim pogašenih ognjev."

*


Besno je Ivan zavpil:
»HOTE SI S HUDIČEM PODPISALA
POGODBO!!

Naj crkne podgana!«

... iz zbirke Destrukcija; Apokalipsa, Ljubljana 1996

Romana Novak

Komentiranje je zaprto!

Romana Novak
Napisal/a: Romana Novak

Pesmi

  • 03. 03. 2009 ob 02:47
  • Prebrano 973 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 174
  • Število ocen: 5

Zastavica