Kdo bo tebi nosil cvetje?

Da bi lahko začela z vzhodnim soncem dan

Si obula premajhne copate
Se odpravila narobe proti vratom
Nepočesana gledala z mislimi
Prepočasi se je sprehajal čas
Polno je bilo dotikov na tvojem telesu
Hotela si skriti sledi skrbi
Usta so iskala jutranjo kavo
Še vedno si stala
Obrnjena narobe
Se odpravila proti oknu pogledat ostanke noči
Veter je spreminjal smeri
Listje se je igralo na cesti
Ljudje so odhajali v službo
V samoti si se objela
Se položila na posteljo
Toplota je še vedno pokrivala odejo
Zaprla si oči in se odpravila proti sanjam

Matej_Krusic

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 11. 2014 ob 18:10

Pesem se me je dotaknila, malce bi razmislila o vrstnem redu v verzu:

Da bi lahko začela z vzhodnim soncem dan

ter o pretirani gostobesednosti v verzu:

V vsej svoji samoti si objela samo sebe

Tudi naslov se mi ne zdi čisto pravi. Kaj meniš? Lp, Ana

Zastavica

Matej_Krusic

Poslano:
23. 11. 2014 ob 22:26

Lep pozdrav,

se opravičujem za pozen odziv, malce primankuje časa za "hobi"... Z naslovom sem želel povdariti njeno samoto in da ne bo nikogar po njenem odhodu, da bi si jo zapomnil tako kot bi si to ona želela.

Pesem pa bom še malce dodela in upal, da vam bo všeč.

Se priporočam za nadalnja mnenja,

Lp, Matej

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 11. 2014 ob 18:23

Ne spreminjaj je kaj dosti, zdi se mi zelo dobra. Naslov pa vseeno še premisli - morda bi to, kar si napisal v komentarju, združil v kratko besedno zvezo?


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Matej_Krusic
Napisal/a: Matej_Krusic

Pesmi

  • 18. 11. 2014 ob 12:48
  • Prebrano 698 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 334.13
  • Število ocen: 10

Zastavica