z rokami zakriva svetlobo

kot da želi ujeti dih poletne pripeke

kaplje znoja polzijo vzdolž zaliscev

medtem se noge utrujeno pozibavajo obešene z mostu

reka blodi s svojim tokom

božajoč bregove

vrbe se ogledujejo v modrozelenem ogledalu ...

tu pa tam na dosegu roke zdolgočaseno zabrenči kakšna muha 

oprezajoč po primernem mestu za pristanek

golobje skriti v senci pod mostom

iščejo zavetje da spočijejo sivino prelomljenih kril

in vse je nekako upočasnjeno

tiho

sanjavo

odločitev da se pobegne

mar  ima smisel

odlagati neizogibnost

z odstranitvijo še ene možnosti

kaplje znoja polzijo vzdolž vratu

upogljiv za obešanje

za poljube vročih ustnic žene

ljubice

za objeme prijateljev

matere

reka molči

dan leno zeva

ko odpira okna prihajajoči noči

in vse je nekako predvidljivo

izguba zavesti v kaplji znoja polzi vzdolž določenega dne

Marko Skok - Mezopotamsky