moja posebna jesenska marjetica
časopis je objavil novico o požaru
v rudniku nasproti parka v katerem si rasla
marjetica bela med rumenimi krili
in nikjer ni dovolj vode ki bi pogasila
tvojo barvo v meni
med letnimi časi
sem se klanjal listom
božal sem jih
jim vsak dan prerezal popkovino
ko sem prepisoval pesem
s tvojih ustnic
je lezel nasmeh
na plavalca s klobukom v roki
na palico srednjeveškega učitelja
na kamen grškega atleta
povsod se je sadil nasmeh
ker sem skrivaj poljubil packo
ki je padla s tvojega nosu na mojo dlan
ki jo še zdaj nosim pred seboj
previdno
kot mati svojo vodo
kot kokoš nerojeno jajce
kot mornar zvezdo med zobmi
držim jo nepremično
ji kažem svoje vzhode
in nikoli ne boš slišala
kako težka je roka brez tebe
Všeč mi je, samo tisto vsakodnevno petje happy birthday mi deluje nesinhrono. Preveč pozornosti odvzame drugim čudovitim detajlom. Se mi zdi. Se še vrnem,
lp, Ana
Vsak dan znova ji je podaril kot nov rojstni dan. :-)
Ampak tako neposebno? hm?
Je bolje
jim vsak dan prerezal popkovino?
Lp,
Vesna.
kdo bi vedel? :) Pesem sama? Jaz stavim, da ja. Vprašal bi tja. lp
Se strinjam z Juretom, vprašati pesem. Samo, da je to tako abstraktno. Kako vprašati pesem? Jo prebirati z različnimi vozliči in odvozlavanji? ... Jo ponovno napisati po spominu? Jo pustiti in čakati?
Lp, Ana
urednica
Poslano:
21. 11. 2014 ob 17:48
Spremenjeno:
21. 11. 2014 ob 17:49
Pesem je odgovorila ... nostalgična, poživljajoča in oživitveno strastna pesem. Ko mogočnost ljubezni okrajša katastrofe na samo en, tisti cvetek ... Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 17. 11. 2014 ob 21:22
- Prebrano 1049 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 835.86
- Število ocen: 21