Plačujem davke

za (še) dolgo življenje

in stare pete.

Plačujem tisto

kar imam, četudi

je staro in že porabljeno.

Od gum do starih čevljev

od let ki so za mano

in kdo ve če še pred mano.

Letim še vedno za soncem

in na tiho mi šepeta

sončno pesem.

Da sem lahko bosa

in odvržem vezalke,

ki me stiskajo skupaj.

So dnevi,

ko ujamem povprečje

in ostanem v tišini.

So dnevi,

ko sem optična prevara,

ne pesem in ne živi človek.

Samo beseda

in komaj še dih.

Prepiram se

s črnim oblakom

ker mi grozi,

da me bo zmočil.

Hvala nebesa

odkar vem,

da so zatočišče

za potrebne.

Pišem

in odkrivam

že tisočkrat odkrito,

plazim po velikih besedah,

da me osvobodijo.

IŽ-lev