Padam.

Iz starega zidovja

se je moja radovednost

težko poslovila,

kot turist se čudim

da so bili ljudje

pred časom manjši

ko pogledam sebe

merim vsaj pol metra več

in sarkofag je majhen

kakor za odraščajočega otroka,

vendar v njem je odrasel človek.

Plazim po potrganih kamenjih

in se preriram z drugimi turisti

vsi v isto smer proti vhodu

in šele dolgo časa potem

proti izhodu.

Kakor da smo študirali

arheologijo in vemo veliko.

V resnici nič,

razen da nismo prvi

in imamo prednike.

Stopim na visoki kamen

se čudim in padam,

počutim se dosti manjša,

ničesar ne vem o predhodnikih,

razen tega da so bili

in naredili pot,

po kateri hodimo

brez da bi vedeli

kam pelje smer.

IŽ-lev