pustila sem da je zaveslal skozme v tokovih
od oranžne preko rumene v utopljeno
in vmes jedla fige iz njegovih vročih in potnih dlani
ki so lepile v skušnjavo odkar sem jih poznala
mehke in sočne med pregibi sladostnih teles
tekal je čez moje prežgane boke
se vtekal širok med obrvi
zdrsnil globlje in se mi močno zadrl v bit
kako vijolično so žvižgala hrepenenja
kako sem bučala in vrela od ljubezni zanj
stresala sem pečke v glas čembal in rojevala so se jutra
v katerih je ostajal vonj v mehkem odtisu pregiba
in med kožnimi gubami zajedenih osamelcev
je bliskalo od hotenja
brez daha se je vrtela prepona na igli preizkušanja
občasno ustavljena kot splašena žrebeta med dirko
kdo bo vzdržal zmogel in znal pokloniti celoto
pa je padel
in globina žeblja ki sem mu ga poklonila
je odletela z nabojem mesečeve hitrosti
med prasketanjem mokrih mehurčkov
ki so izvreli mojo naivnost

in med tem ko premišljujem
o čem vraga naj zdaj pišem
se nekje naslanja na podboj druge hiše
in kuka ali je vstop dovoljen
ker šole kakršno sva imela
noče več
razkrila mu je
da ima dvoje dlani
in v vsaki drži zrelo figo
odtenki sivine 53  56 in 50
niso združljivi

in niham
od ljubezni do sovraštva
kot tehtnica
s katere sem padla
in razmišljam
ali naj iz fig danes ali jutri

izluščim še svojo resnico

s.pela