Prišel si kot veter, glasno in divje,

s seboj si prinesel strah in nemir,

čakala sem te v zavetju skrivnosti,

ljubiti te s srcem - bala sem se.

Pa sva oba bila v duši samotna,

jaz z njim in ti brez nje,

želela sva se le močno objeti,

toda bilo prepozno je že.

Tako sva postala žena in mož,

na oknih imela vse polno sva rož,

čas je mineval, rasel je sin,

na tisto poletje ostal je spomin.

Zdaj se po tiho jesen je prikradla,

hlad nama stopil je v stare kosti,

z mano ne hodiš več po gozdovih

večkrat sem sama, ko z mano si.

V mislih se vračam v tisto poletje,

le še spomini ogrejejo kri,

povej, bova še kdaj v travi ležala,

in srečna gledala v zvezde - jaz in ti?

Zdenka Detiček Opič