Hope, znova pesem, ki seže v podkožje ... malce premislekov glede postavitve ločil ipd.:

Plezam

po gori

obljub.

Trkam

na slabo vest

moje svoje odsotnosti.

Ni lepote,

če mi je ne moreš

pokazati.

Ni diamantov,

če ne vidim, da se svetijo,

da jih pohvalim

in jih postavim na nebo

namesto zaspanih zvezd.

Na mesec priplezam,

dirigiram razglašenim

zvezdam,

da ujamemo eden skupen takt noči

teme tihotnih dihov.

Lp, Ana

Spoštovana Ana,

lepše zgleda. Res ti hvala za popravke,sem že dala gor popravljeno.

Lep pozdrav, hope

Irena

Na mesec priplezam

dirigiram razglašenim

zvezdam,

da ujamemo skupen takt

teme tihotnih dihov.

Prelepo, Hope! To, kar sem izpostavila, še posebaj.

lp, ajda

Dober večer ajda,

me veseli da ti je všeč, tko zgleda kot da bi vsaka zvezda

novo pesem pela.

Hvala ti.

Bodi lepo,

hope Irena

Še to: najprej oblika dialoga z (eno) drugo osebo, potem pa nenadoma množina: ujamemo. Me malce zmede. Domnevam, da bi bilo bolje ujameva.

LP, mcv

Tudi lahko, jaz sem sicer bolj dojela, da vsi skupaj (z  razglašenimi zvezdami vred) ujamejo temni takt noči oz. tihotnega dihanja v njej:

Najbrž bo tu najprimernejša za razlago avtorica sama.

Lp, Ana

Spoštovana Ana

Zame že  davno nazaj ima noč neko posebno glasbo, sicer tišino

v večini, a ima tudi svoj ritem noči. Da ujameš sanje in potem

v pravem taktu zaspiš in sanjaš naprej. Če se le da.

Med spanjem pa tudi vsak zase v ritmu diha.

Takšen je moj pogled na napisano. Hvala ti Ana,

želim ti vse dobro.

Lp hope

Čestitke k melanholični, a svetli pesmi (svetloba se skriva v dirigiranju, v katerem ni predaje, je zavest o skupnem prehajanju drugega v drugo in soobstoju, ki tolaži).

Lp, Ana

Bravo Hope in iskrene čestitke za Podčrtanko.

Hvala ti Igor.

hope