Pesem me je spomnila na prestreljene fasade hiš, iz katerih se razrašča zelenina, ko sem potovla po BiH - to me pretrese, še posebej, če se zavedaš odtečenega življenja. In v tvoji pesmi želja po tem, da bi mogli otroci še enkrat doživeti otroštvo, ki ga niso .. v deželi, kjer so tudi drevesa svinčeno osivela in tistemu, ki ostaja, žalovanje in spraševanje o nerazložljivem postane način življenja. Pesem, ki se zelo dotakne, čestitke,

Ana

Čestitam, Ana na vrsnom prevodu sa hrvatskog u kom slučaju ste do srži razumjeli moju pjesmu. Radujem se ovakvom komentaru(!), zahvaljujem na njemu(!), zahvaljujem na vremenu za mene potrošenom. Iako literaturom nitko nikada neće nesvijet promijeniti u svijet i nedruštvo u društvo, socijalni kaos u red, nesavjest u savjest,  ipak osjećam da  vrijeme koje smo potrošili - ja na pokušaj stvaranja uratka kakvog ga je srce diktiralo, vi na zadržavanju na napisanom i ocjeni koja, iako neučinkovita, uperena je u društveno pomračenje i njegovu podobro izgubljenu orjentaciju i vrijednost.

Uz lijep pozdrav zahvaljujem se i želim vam lijep i kreativan vikend !

Mirko, vesela sem tvojega komentarja (prosim, tudi ti me tikaj). Pesmi se v uredništvu ne trudimo le razumeti, razložiti, ampak jih začutiti, pustiti, da nas preplavijo in - zdi se mi, da take kot je ta, spreminjajo notranji svet bralca. Želim si, da bi take pesmi brali tudi tisti, ki odločajo o usodah posameznikov (ki nas imajo  le za sestavne delce družbe) ...

Vse dobro,

Ana

Da, u potpunosti se slažemo. No, ja ne znam kolika je i kako i koliko je učinkovita energija nekog moralnog djelovanja, razmišljanja, želja... bez obzira na to što je ona  i  konstruktivna i u odnosu na  drugog dobronamjerna...

Svako dobro,

Mirko

Mirko, še moj poskus prevoda:

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/102552/nacin_zivljenja

Lp, Marko