Epična pozabljivost

Molče kričim.

Med razburjeno sivino

se sproščajo elektroni.

Telo drhti.

Napačni signali

parajo skladnost gibanja.

Okus krvi,

Skrčen, izpraznjen strmim v nič.

Tegretol pa v predalu leži.

srecok

Komentiranje je zaprto!

srecok
Napisal/a: srecok

Pesmi

  • 02. 11. 2014 ob 09:38
  • Prebrano 539 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 163.3
  • Število ocen: 5

Zastavica