
obmetavava se
z olupki resnic in laži
ko si okužen z življenjem
postane čisto vseeno
na katerem grobu jočeš
...ko si okužen z dobro poezijo, te Življenje lažje okuži...
Leeeepa!!!
Majda
ja, človek bi pomislil, da je obmetavanje z olupki nekaj najbolj grozovitega,
toda ... kako bi šele bilo, če bi se polivali z olupki, ki jih bi prej zmiksali.
bi bilka potem kakšna razlika med lažjo in resnico ....
sploh če bi vse skupaj?
Olupke dojemam kot tisto, do česar lahko v primerjavi s celotnim sadežem sploh prideš, če se moraš ukvajrati z obmetavanjem ;) in v tem primeru (in tudi v prenesenem) so si res blizu te skrajnostne postavitve (resnica / laž, ljubezen / sovraštvo ipd. ) in na grobove (kot simbol končnega), se zdi, hodijo nekateri jokat za seboj (izgubljenimi iluzijami, priložnostmi ...), tako dojamem izjavo o tem, da je vseeno na katerem grobu jokajo.
Zato se mi zdi zelo močna,
aha, samo naslov se mi zdi, da potrebuje še premislek (da ne ponovi besede, ki je tudi v kratki pesmi, da doda nov zorni kot ...)
Ana
Ana, zelo dober komentar, hvala! Tako je bilo tudi mišljeno (in ne morda s 1. novembrom). Olupki pa so nekaj, česar tako ali tako ne potrebuješ. Čeprav ti je včasih žal zanje. Ker so na zunaj lepi, karkoli že prekrivajo; ker nekaj držijo skupaj.
Naslov. Na misel mi pride:
- Jedro ostane
- Živiva dalje
- Pokop iluzij
- Brez naslova
Kaj meniš?
LP, mcv
Samo Jedro? mislim, da bi bil boljši enobesedni naslov.
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!