Vsakič, prvega novembra

jesen je pustila sporočilo
 
stopinje v molku 
 
pergament listja
šumi enako kakor kri
 
je mar razlka med šepetanjem reke in prvim krikom rojstva
 
tako sladek je sladkor tako bel
kot koža tam v pregibu sanj si rekel
 
in tista drevesa, ki so jih podrli...
 
Si tam?
Kje si?
 
 
na skrivnem so te otroci raztrosili v morje
 
ko nisi več videl
ko nisi več slišal
ko so se premikale rjuhe od tvoje bolećine
 
si se zapisal v razpotegnjen jezik slepote
v gib med ugasle ognje in v plesanje golih sanj
 
sprašujem te brez diha
zalivam korenine samote
 
kričala bi
 
zate
 
učenka sožitja s spomini
 
kot ti kot ti kot ti
 
se ne znam opredeliti
se ne znam odreči
se ne znam ločiti
 
počivaj v miru
ti zaznamovan z besedo onstran dobrega in zlega
 
za tabo 
je reka je sonce je poljub
 
in tisti iz tvojih genov in krvi
 
Od človeka do človeka,
v tesnobi in svetlobi zvezd
 
le večna lakota po Ljubezni.

ob potoku - Majda Kočar

Helena Zemljič (MalaSenca)

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
01. 11. 2014 ob 18:08

odlična ...  mi je vzela vse besede in dah ...


Lp, MSenca

Zastavica

li

li

Poslano:
02. 11. 2014 ob 10:56

.. na koncu se spraznijo vse misli.. ali pa toliko napolnijo, da besede nimajo več nobene teže.. prevzamejo jo čuti.


lp li


Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
03. 11. 2014 ob 18:57

MalaSenca in li, le besedico še :) ...hvala!!!

Lep pozdrav, dva :)

Majda

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

ob potoku - Majda Kočar
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar

Pesmi

  • 01. 11. 2014 ob 17:02
  • Prebrano 867 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 671.5
  • Število ocen: 20

Zastavica