sanje o madoni
gracia plena
mrmraš kleče
kot v filmu iz otroštva
božaš kožo
dišečo po toskani
v zaprašeni knjigi
zavriska otrok
dojke se bočijo
sveže pečene kajzerice
sladke laške jagode
vse poti se
milosti polne
stekajo
kamor napneš popkovino
s čelnim režnjem v napad
vrvohodec lovi ravnovesje
med vzhodno
in zahodno poloblo scvrtih možgan
pogled ti spodnese pete
preko brezna zmot
ljudje kot sva midva
lahko cele dneve
sedijo pred neprižganim televizorjem
in buljijo v deviško črni ekran
Zdravo brezno!
Milost in križ, sladko in grenko na obodu jezika, je imeti zmožnost razmišljanja o preteklih dejanjih in prihodnjih akcijah, sprehajati se skozi sanje, kot v filmu, v knjigi, na tenki črti med levo in desno, med lučjo sveta in deviško črno, v kateri uzreš svojo zavest v razkroju ali v vnovičnem porajanju. Od fiktivnega rojstva po popkovini do prasketajoče kozmične plazme ali pregorele katodne cevi. Intenzivnost doživljanja z enačajem (neizprosne ironije) med ekstremnimi sidrišči. Mogoče nekaj Takega. Čestitam,
Jupiter!
Zdravo Jupiter!
Jupi!
Mogoče. Hvala.
Brezno
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!