Z mislimi vedno s teboj

le zanemarljiv del njih

pripada pač nuji

trgovina, kuhanje

majhni sobi

ki ji rečem dom

no sedaj sem krivičen

tu je še prijateljica

ki jo poznaš

ter mati

in prva je edina ki ji je mar

če še diham

mama pa je pač mama

ona skrbi ker ji naziv to veleva

in to je ves moj svet

poleg strmenja v tv in monitor

kolo se mi je sklumpalo

s papigama smo skregani

zadnjič sta imeli hišni pripor

in to jima je težko padlo

madona ta pesem pa zveni

kot bi pisal dnevnik

bo že

rad bi se znal pretvarjati

ne za druge

zase

da zgodba ni končana

da bo kdaj več kot je sedaj

vsaj za malenkost več

da nisem zate le preteklost

da so tam nekje še nerojena jutra

ki obetajo mnogo več

kot hrepeneče gledanje v ekran

če si mi mogoče namenila kakšno besedo

mogoče so tam nekje noči

ko ne bom prižigal tistih čajnih svečk le zase

jih pa ker omilijo praznino

in pa oprosti mi glede teh mojih pesmi

vseh tistih nekaj sto

je pravzaprav kot bi bila ena sama

vedno isto vse se ponavlja

a ne morem iz svoje kože

pogrešam te pač.

igor žuravlev