Bilo je krasno praznovati prvi november,

nekoč davno, še v prejšnjem tisočletju,

klečali smo v snegu in se igrali z voskom,

teh grdih plastičnih sveč takrat še ni bilo,

prijazno in vljudno so ta stari kramljali,

ta mladi smo se ob grobovih spogledovali,

se spomnim po grobovih smo tacali kot po travi,

zelo malo jih je takrat od naših pod zemljo ležalo,

v naših ušesih so odzvanjale zgodbe, odmevi,

kdo , kaj in kje  jih je pokopalo in kakšni so bili ti strici ,

In včasih je to bil res praznik, da se ga je praznovalo,

ne maram več tja, nič ne postavam , prižgem svečo

in zbežim, nekaj mi pravi , da kaj kmalu bo tudi mene

v spomine odpeljalo in po meni bodo drugi tacali

in žal mi bo samo, za tisto priliko-

ja veš samo to, ker še zdaj ne vem ali je sploh bilo,

ali te že ves ta čas sanjam samo.

lin