Rada pijem kavo v glasnih lokalih,

kjer se on dere,
da ga prasica ni spustila v drug letnik,
pride natakarica in vpraša: "Prosim?"
In jaz rečem, da ne potrebujem ničesar,
lahko pa prinese belo kavo in nekaj
praznega papirja.
Potem pade kozarec na tla -
k sreči je prazen - in steklo ljubko zlomi svetlobo
na mojo mizo.
Nekdo ga pomete, svetloba pomaha in
natakarica prinese belo kavo. "Drugega nimamo,"
reče in na mizo položi zvitek papirja za račune.
Človek na drugi strani me čudno pogleda.
Gledam zvitek,
sladkam kavo,
iz žepa potegnem svinčnik.
In on: "Prasica je skoruptirana."
Nisem prepričana, če taka beseda
sploh obstaja, vendar ne rečem ničesar.
Srknem kavo in odvijem svitek.

tukaj ni nikogar

1.60€

Helena Zemljič (MalaSenca)