Govor izpitega pisatelja
Ko sem bil mlad in dlakav,
sem bil zagnan in neumen,
zdaj pa neštetokrat prelistan
sam grizem svoje klobuke
v čakalnici železniške postaje.
Oba veva,
da je moja zadnja knjiga
Kako po(d)ložiti Piko
čistokrvno sranje.
Izkašljanje postanega odvisnika,
ki cedi prevreto mleko
iz goščav lesene kurbe
in se zavrti na mizah
pritlehnih politikov.
V soboto bodo mladci
gugali na jajcih čedne bejbe
z odpetimi telesi,
jaz pa bom v mansardi
s pogledom na nepremične krape,
ki mežikajo kot neonska luč,
lizal sotočja alkoholnih zadev
in iskal odprtine, v katerih
še nisem vladal poganom.
Ti, če verjameš zgodbam,
tako kot gospod John,
kupi mojo pankrtsko knjigo,
in okusi krvave muke,
kako spraviti čimveč skropucal
na omejene strani.
In če imaš res rad sobote,
si reci, naj ne dežujejo
na klop usnulega kracača
z bukvo pod komolcem.
Navdihnjeno in poznavalsko,
ne vem zakaj, a spomnil sem se na Kleča in Frančiča,
luč.
To!!!!!
:)
lp, Jošt Š.
Uuuuuu, dobra!
lp, Essentia
Hvala, li, Svit, Jošt in Essentia.
Malo sem se pozabavala.
No ja, kar veliko!
:-)
Lp vsem, Vesna.
Hvala, Evelina. :-)
Lp, Vesna.
urednica
Poslano:
27. 10. 2014 ob 21:11
Spremenjeno:
27. 10. 2014 ob 21:22
Prvoosebni samoomaloževajoči govor razkrojenega (neuspešnega) pisatelja, lepo neuravnovešenega in maligno obdelanega ti je dobro uspel, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 25. 10. 2014 ob 09:59
- Prebrano 1007 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 798.8
- Število ocen: 22