
Če bom še en dan brez kože,
jo bom iskala v zardelem gozdu.
Prepogibala bom suhljatost vejic,
zavezovala jezike lisičkam
in nastavila noge koreninam,
da bi v poslednjem pritličju našla
ogrinjalo za vse letne brce.
V zraku bom preštevala žarke,
jih učila delati ovinke in načine,
kako se ne ustaviti in končati,
z nogami na off bom izgrebla
zakopana zavetja puščavskih polžev,
ki odmevajo v nevihto
in se v zahodu jame zavila
v pokončen rov.
Če bom še vedno brez kože,
bom prečesala vrbe žalujke,
premaknila studence in slapove,
zaigrala možatost s klicajem v hlačah,
razbila garderobe in kleti,
da bi za včeraj odrezanimi nohti
našla košček tebe.
… mehka in dišeča, v katero se lahko skriješ
Lp, Dimitrij
... in s katero se lahko dotikam
Hvala in lp,
Vesna.
Vesna, tudi tukaj čestitke za odlično pesem.
lp
nabita s čustvi do poslednjega diha. Vredno je za "okožiti se".
lp, ajda
Hvala, ker si se "okožila", ajda.
:-)
Lp,
Vesna.
Izvrstne prispodobe iskanja samega sebe: prek "od zunaj" navznoter.
Vesna,
ježi se ki koža....
lep dan,
Majda
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!