včasih preskakuješ po dve ali tri
drugič s težavo splezaš na naslednjo
na podestih se ne ustavljaš
saj so tam samo prazne škatle
z nedodelanimi idejami in če bi se
ukvarjal z njimi bi obtičal

          na vsaki stopnici ležijo obuvala
          od copat s pošvedranim opetnikom
          modrih škorenjcev z rumeno žabo
          pohodnikov z bolečimi vezalkami
          do sandal z ubijalskimi petami
          in šalamunskih natikačev ki jim
          še nisi uspel razbrati namena

vzpenjaš se mimo rože cvetilezate
in majcene gluhe matere ki krili z rokami
praznega zvezka z ušesi
ki vpijajo zvoke tvojega napredovanja
ne opaziš da so nekatere stopnice
lesenotrhle in kličejo žeblje
saj vedno stremiš le navzgor

          potem se znajdeš v oblaku
          in zbudijo te kapljice spoznanja
          da nisi na vrhu ampak v kleti
          oblak ni oblak ampak megla
          z veseljem se ponovno zapodiš
          zabava te ko iščeš ne da bi vedel
          kaj te čaka in kje je vsegazačetek

modricvet