izbrana pot določa prihodnost
oblačnost sega do horizonta
les za ograjo ni bil posekan včeraj
lasje se ježijo v spoznanju
sence grozijo zunaj
v sanjah ni zidov ne meja
na nepopisan list sem pisal jeseni
spomine je okužila sedanjost
berem voščilo na prvi strani
namesto dvopičja je zdaj pika
krvavijo praske v duši
potemnijo strasti v očeh
slutnja je že prej stegnila roko
obtičim pred rezilom resnice
odvržem dežnik sočutja
srh se je dotaknil življenja
preden me angel popelje v pekel
bom skuril ograjo ob poti
ogenj za posebno priložnost
da bom še zadnjič ogrel svoje sanje
Pesem sem napisal po tej sliki.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ius
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!