nazobčava se nad obrise strmih pečin
med preostanke šuštečih iglic nekega drevja
ki nima nujno imena
igraje in previdno vstopava v oktober
odpečatiti vsakdanjik ni enostavno
pasti v vrzel letnega časa še manj
ne spominjam se
sva se tam zgoraj kdaj položila
v visoke trave
vem le da sva bila neznansko daleč
in da je v osončene kote segala
ena sama želja
smešno čudaško dejanje
bi bilo dandanes
ko je hrepenenje dobilo
povsem druga krila
jooooj, koooolk je prekrasna.....kar vleče me v svojo pesniško pokrajino...
lepo pozdravljeni, ti in tvoja pesem (saj vem, da bi bil en pozdrav dovolj ;)
Majda
Zaznave so tiste pokrajine človekove domišljije, ki dajejo krila občutljivim dušam kot sva midve. Hvala za dotik, Majda.
En sončen dan ti želim
Andrejka
Pesem približevanja in spominjanja, v kateri se med vrsticami odkriva strast. Pokrajina, ki se ji radi pustimo zapeljati, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!