Ne morem te objeti

pa bi to raje kot živel večno

in zadeva je resna

pustila si praznino v meni

takšno konkretno gromozansko

še presneti Mount Everest

bi lahko izvajal salte v meni

preprosto povedano ni te

to pa je več kot lahko prenesem

vsaj za dva vagona stvari bi ti rad povedal

pa sanjarim da odpiraš vrata

s kovčkom v roki

da me v jutrih prebudi tvoj glas

naj preberem pesem ki si jo ravnokar napisala

da sediva za mizo ko pride čas kosila

ne pa da čepim na postelji s krožnikom v roki

k vragu pogrešam te do nebes.

igor žuravlev