Ledena groza se vleče
skozi razredčen zrak.
Silnost jeklene pesti
te udarja, te polega,
drobi v turobno
neprepoznavnost.
Plašne oči
so že zdavnaj zapustile
tvoje opustošeno osrčje.
Pohabljen
prazno zevaš vame,
do golega izžet.
Iz ran
nemo meziš
prosojne solze.
Mogočnost je le še bledica,
odmev, oddaljen in tih.
Skrbno izbrane besede, povezane v celoto, ki odmeva.
Bravo, Neni!
lp, Essentia
hvala Essentia,
še vedno mi v ušesih odmeva (tvoje) " naj se začuti", pa poskušam temu sledit :)
lep pozdrav
Neni
Super pesem polna čutenja lp, M
Hvala Mateja.
Lep dan ti želim,
Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!