1.

šentflorjanski mlini meljejo počasi, moj führer,

in nikjer ni zapisano, da so vse pesmi večne. v

številnih arhivih samevajo moje halucinacije, v

židovskih naseljih ni več električnih pastirjev in

daleč od ponorelega sveta snujem socialistično

vizijo o kalejdoskopski svobodi: brez insinuacij.

2.

evropski škrati zdaj spijo v nakradenih prstenih

lončkih skupaj s plastičnimi palmami in sanjajo

o naostrenih bajonetih, o novi ruski fronti in o

sežiganju knjig. prekucuhom so oleseneli prsti

in le redkokateri zajec še premore dovolj urina,

s katerim bi lahko oskrunil temelje bundestaga.

3.

in nič ne kaže, moj führer, da bom postal nov

nibelung, nov sin šepetalke smrti. preveč sem

zapreden v abstraktno zajčevino, polno lahkih

literarnih nakan, polno šibkega sprenevedanja,

zato lahko mirne duše gospoduješ v zasmrtju

in naj te moja pesem nikar ne vrne med ljudi.

Dani Bedrač