Dokler ti še lahko povem

Bila si roka
nad zibelko joka,
uspavanka, ki je pregnala pošasti.
 
Vrv, ki me je vezala kot popkovina,
si napenjala ob smeri korakov,
in  vozlji so se vezali in razvezali 
v  miljarde trenutkov usojene, mlečne bližine.
 
V ogledalu nasmehov in žalosti
tolikokrat zagledam tvoje oči
in ko hodim,
sem stopinja, ki si jo pustila
na poti do grma stare vrtnice na robu tvojega vrta.
 
Tvoje besede,
ki jih v dragoceno čipko
zdaj tkem svojemu sinu.
 
Odgovor. Najmehkejša drobtinica na ogrlici mojega rodu.
Objem. Naročje. 
Srebrna nit časa,
utripajoča v genomu večnosti.
 
Tako živ je še tvoj glas,
razločen smeh angela
med jokajočo govorico stark.
 
Še se obrneš,
ko te pokličem.
 

ob potoku - Majda Kočar

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 10. 2014 ob 21:48

Povedati, ko je še čas - posebna zrelost in milost. Čeprav so občutja tako intimna in povedana s tvojimi besedami, se vsak(a) najde vsaj malo v njih. Lirična, mehka, občutljiva, a močna. Čestitke,

Ana

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
14. 10. 2014 ob 07:07

Ana,

dokler je še čas: vesela sem podčrtanke, hvala za prijazne besede!


Veliko lepih trenutkov, naj bodo vesela ogrlica dne...

Lep pozdrav tebi in vsem, ki se jih je pesem dotaknila...

Majda


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

ob potoku - Majda Kočar
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar

Pesmi

  • 12. 10. 2014 ob 11:03
  • Prebrano 844 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 677.11
  • Število ocen: 23

Zastavica