Do zadnjega
Polna upanja
kažeš vračajočim se
sliko svojega sina
Mimo hodijo
mudi se jim pozdraviti
davno pozabljene ljubice
ki niso več takšne kot v spominu
Tresoči od pričakovanja
olajšanja, življenja
prihajajo in odhajajo
Nihče
Nihče ni slišal o njem
Čakaš do zadnjega
in še naprej
Po urah ko stojiš na ulici
se zgrudiš na klop
Jokaš in moliš
za tiste ki se nikoli ne vrnejo
S platane
odpadajo listi
Ganljiva, lepa pesem. Pri branju me je zmotilo samo:
"po urah stoje na ulici, se zgrudiš na klop"
morda bi bolj jasno: po urah stanja na ulici, se zgrudiš na klop
pozdrav
lovrenka
Hvala vama za komentarje!
Lovrenka, to potem zveni kot stanje (dogajanja) na ulici, sem razmišljala o tem problemu že med pisanjem, mogoče je res malo čudno "po urah stoje" in bi bilo najbolje "po urah, ko si stala" ... Kaj meniš?
Lp
Kalvarija, ki jo doživljajo matere v 21. tisočletju je enaka tisti iz vseh prejšnjih. In mimo nje pesnica ne more. Všeč mi je.
Morda bi zadrego lahko rešila z veliko začetnico še na teh dveh mestih:
in še naprej
Po urah ko stojiš na ulici
se zgrudiš na klop
Jokaš in moliš
za tiste ki se nikoli ne vrnejo
Kaj meniš? Lp, Ana
Pa sem res bila nekoliko nedosledna glede uporabe velikih začetnic.
LpB
Odpadamo kot listi jeseni ... ena od grdih smrti, če te ni več nazaj iz vojne. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
- 11. 10. 2014 ob 13:40
- Prebrano 957 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 409.49
- Število ocen: 12