(Jutro)
siv oblak si odmeri senco
luža zaprepadeno pogleda
kalček se namrgodi
sivka zapopade vijolično
hrast preorje beton
sonce se poslovi od žarka
sraka pljune v srako
v zlat prstan in železne lise
izrisano je
a traja in
traja
rosa
gre z žlice
megli se
Jutro si odmeri svoje sence, svoje zarke. Eksistenca samega jutra in ls v njem. Slika v sliki. Film, traja. In traja. In ni potrebno nic drugega. Trenutek v casu.
Zelo se me je dotaknil verz
rosa
gre z zlice.
Cestitke.
lp,
Tea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sonofearth
- 10. 10. 2014 ob 18:09
- Prebrano 797 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 240.9
- Število ocen: 6