Pozdravljena, Barbara in dobrodošla na Pesem.si. V novi sezoni virtualnih večerov smo te povabili k pogovoru, ker je jesen čas posebnega festivala, ki ga vsi poznamo: festivala mlade literature Urška. Najprej naj povem, da si samostojna svetovalka za literarno dejavnost pri JSKD RS in si nadomestila Dragico Breskvar (Vesković) ter nadaljuješ njeno delo, tako v okviru srečanj z avtorji seniorji in mladimi, s "sosedi" - tujejezičnimi avtorji, ki ustvarjajo pri nas, da ne govorimo o semniarjih (prevajalnicah, ustvarjalnicah) in Mentorju. Ogromen zalogaj za enega človeka, se mi zdi.

Dober večer vsem!

Ja, stopila sem v kar velike čevlje. Tudi po enem letu in pol še nisem čisto sproščena, res pa je, da delo poznam, blizu mi je literatura, kulturna ustvarjalnost nasploh ... Pa tudi Dragica je z vsemi sodelavci odlično zastavila svoje delo, tako da se trudim nadaaljevati njeno poslanstvo.

Mislim, da ti zelo dobro uspeva, saj sem imela nekaj priložnosti, da to vidim od blizu.

Pa začniva pri zgodovini: Urška se je razvila iz "republiškega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov", leta 2012 je bila obeležena 40. obletnica v Slovenskih Goricah, kjer se je srečanje tudi pričelo. Kdaj se je zgodilo preimenovanje in kaj vse je še sodilo k spremembam tega srečanja?

Ana, hvala.

Na to vprašanje bi sicer najbolje odgovorila ravno Dragica Veskovič, ki je ob 10-letnici festivala mlade literature Urška v Slovenj Gradcu skupaj s sodelavci izdala zbornik  Urškinih deset. 

Začetki srečanja segajo  v zgodnja sedemdeseta prejšnjega stoletja, literati so se začeli najprej zbirati v Lenartu in v Sv. Trojici v Slovenskih Goricah. Po trinajstih letih se je festival  začel seliti po Sloveniji in tako bomo letos že trinajstič v Slovenj Gradcu z mladimi literati – na Urški. 

Če me spomin ne vara, nekaj časa ni bilo starostne omejitve, tako da so se avtorji glede na svoje (literarno) počutje prijavljali ali na Urško ali na seniorska srečanja. Zdaj pa ste (morda znova?) določili starostno mejo. Kako je s tem, kdo lahko sodeluje na Urški in kako to utemeljujete?

Kako je bilo prej, težko rečem, ker sama nisem nikoli sodelovala na teh srečanjih kot ustvarjalka. Lani sem bila kot svetovalka za literaturo na Urški prvič in takoj sem se soočila z različnostjo Urškinih finalistov, od starosti, do značajev, življenskih in literarnih izkušenj ... težko je primerjati besedila, ki so literarno raznovsrtna, še težje, če je domet avtorjevih izkušenj tako širok. Zato smo se s preostalima članoma UO Urškinega festivala, Andrejem Makucom in Andrejo Gologranc odločili, da omejimo zgornjo starostno mejo.

Na Urški lahko sodelujejo mladi literarni ustvarjalci med 15. in 30. letom starosti. 30 let je starost, ko večina mladih zaključi študij, začne iskati službo, si ustvarja družino, je skratka postavljen na realna tla. Ravno ta dejstva so po svoje omejujoča za nekega neuveljavljenega pisca začetnika. To bi bil tak sociološki pogoj, drugi pa je bolj literaren - France Prešeren je svojo pesem Slovo od mladosti napisal v 30. letu svoje starosti :-). Tretji razlog se nam zdi tudi zelo pomemeben - 30 let bi bila lahko meja, do kdaj izdaš svojo prvo knjigo. Ne prehitro ne prepozno.

Prepričala si me. Pa se vrniva v sedanjost. Urška torej letos že 42. leto. Kako je potekal letošnji razpis in  srečanja -  vemo, da gre za festival, ki se prične z razpisom, regijska srečanja potekajo pozimi in spomladi, sklepno dejanje pa se dogaja v oktobru. Koliko je bilo udeležencev, morda kaka zanimivost v zvezi z razpisom in izbori ... iz prve roke ;)

Upam, da tudi še koga :-)

Vsako leto posredujemo razpis v medije in na območne izpostave JSKD, letošnji je bil odprt od 3. 12. 2013 do 17. 1. 2014. pogoj je ne samo starost, temveč tudi, da ustvarjalci še nimajo svojih del objavljenih v knjigi (razen v samozaložbi).

Vse prijavljene (letos jih je bilo 81, lani pa 108-brez zgornje starostne omejitve) povabimo na šest regijskih srečanj, kjer potekajo literarne delavnice s strokovnim spremljanjem in mentorskim vodstvom. Šest regijskih selektorjev (Gabriela Babnik, Aljoša Harlamov, David Bedrač, Barbara Korun, Miha Mohor in tudi ti, Ana) je iz teh srečanj, ki potekajo po regijah (Primorska, Gorenjska, Osrednja Slovenija, Dolenjska z Belo krajino in Posavjem, Celjska in Koroška ter SV Slovenija) za državni nivo nominiralo 21 literatov.

Državni selektor Zoran Pevec je konec maja dobil v branje šifrirana besedila vseh nominiranih avtorjev in do konca poletja izbral 5 finalistov: Anamarijo Cemič, Mateja Cigaleta, Patrika Holza, Majo Miloševič in Petro Žist. Zmagovalca bomo razglasili naslednji petek na Urški.

Za Ribniško srečanje lahko rečem, da je bilo prijetno in navdihujoče. Čestitke vsem finalistom, moram posebej ponosno izpostaviti Majo in Anomarijo, ki sta tudi članici Pesem.si  in Patrika, ki pa se zadnje čase skriva. Mislim, da bo tistega večera vroče in čudovito. Tudi napeto.

Spominjam se, da sem kot izbranka za državno srečanje (bilo je leta 86 ali 87) skupaj z drugimi "finalisti" za nagrado lahko celo leto obiskovala šolo kreativnega pisanja pri Lojzetu Kovačiču na takratni ZKOS v Ljubljani. Zdaj pa je nagrada za izbranko / izbranca - uršljanko ali uršljana knjižni prvenec in za vseh 5 finalistov objava v reviji Mentor. Kdaj ste začeli s tem in kakšni so odzivi? 

Jaz navijam za vseh pet :-)

Glede delavnice - vsi finalisti so še vedno deležni literarne delavnice, in sicer jo bo letos vodil Zoran Pevec v soboto z naslovom Poezija in čakanje :-)

Samo eden pa bo drugo leto dobil svoj knjižni prvenec, kar traja vsaj že 10 let, če ne več. Po mojem literarnih delavnic ni nikoli preveč, knjige pa, vemo, nekateri izdajajo mimogrede. Prvenka naj bi bila posebna nagrada in so jo uršljani ponavadi zelo veseli, res pa je, da v preteklosti niso vsi nadaljevali z literaturo, potem ko so bili nagrajeni. Zato je objava besedil vseh petih finalistov v Mentorju javna želja in upanje, da v njih še kdo - katera večja založba prepozna bodoče pisatelje.

:-) Uršljanov si ne lastimo, želimo biti le strokovna odskočna deska, in kot je rekel Aljoša Harlamov, glavni urednik revije Mentor: "Prva stopnica v svet literature".

In to je stopnica, ki šteje.

Urška je izjemno lepo pripravljen festival, saj se besede avtorjev znajdejo na odru, v gledališki govorici in kot besedila glasbenih skupin. O prireditvi sami malo kasneje še več.

Najbrž po prireditvi in izboru državni selektor in izbranec pa še kdo drug delajo na knjigi - prvenki. Morda bi nam razkrila nekaj besed o tem?

Za Urško se trudi cela ekipa ljudi, kot že omenjena profesor, pisatelj, režiser Andrej Makuc in vodja slovengraške izpostave Andreja Gologranc, ki brez dijakov slovenjgraške gimnazije ne bi mogla ustvariti tako mladostne in sveže prireditev. Letos dijaki ustvarjajo s pomočjo Drage Ropič. Pa več o tem kasneje ...

Seveda, delo in mentorstvo državnega selektorja se nadaljuje tudi po izboru. Lanska uršljanka je bila Tinka Volarič, ki bo čez dober teden dobila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Krožnice večglasnih tišin. Lanska državna selektorica Gabriela Babnik je bila njeno skrbno mentorsko in uredniško oko, v veliko pomoč in spodbudo v pravi svet literarne umetnosti. Tinka je sicer že profilirana kulturnica, ilustratorka, kulturna antropologinja, tako da ne dvomimo, da bomo o njej še veliko slišali, tudi kot o pesnici. Lahko rečem, da smo veseli, da je njena knjiga izšla v našem založništvu.

Tudi letošnji uršljan bo do svojega prvenca prišel s pomočjo selektorja Zorana Pevca.

Mislim, da bi bili naši bralci (danes naju spremljajo očitno bolj iz razdalje;)  veseli tudi kakega nasveta - posebej mladi avtorji do 30. leta, ki se pripravljajo na pošiljanje besedil - kaj naj izberejo, koliko, kdaj je pravi čas, da začnejo sodelovati na Urški in morda še    kakšne možnosti imajo za objave, recenzije, mnenja izven festivala?  

Lanskoletna uršljanka Tinka Volarič

Če kdo spremlja vsaj iz razdalje, lepo vabljen k sodelovanju na Urški 2015. Število udeležb ni omejeno, dobro je, da mladi ustvarjalci poskusijo večkrat. Na regijskem nivoju menjamo selektorje na dve leti, na državnem pa vsako leto. Tako, da možnosti so ...

Avtorji naj pošljejo različna literarna besedila, ki naj bodo zaključena celota, tudi če gre za odlomke daljših proznih ali dramskih del. Selektorji vedno izbirajo na podlagi kvalitete, iščejo sodoben jezik, zanimive teme in motive iz sedanjosti, inovativno izrazje v poeziji in prozi, nove ideje, kako sta povezana naslov in vsebina ... črtajo klišeje in stereotipne napake.

Kdaj je pravi čas? David Bedrač, tudi član UO revije Mentor pravi (se zelo strinjam z njim), da je pravi čas takrat, ko želiš oz. moraš izstopiti iz varne sobice, iz okolja, v katerem te poznajo in "hvalijo". Strokovno spremljanje pomeni neodvisno mnenje, spodbudo, nasvet, mentorsko vodenje, odpravljanje napak ... Besedila naj ustvarjalci pošiljajo na različne literarne natečaje in jih najprej objavljajo v različnih literarnih revijah ... Naj vztrajajo!

Hvala ti za tele kratke, koristne in uporabne nasvete.

Revija Mentor med drugim v svoji bogati vsebini prestavlja tudi 5 finalistov Urške. Letos pa sva, Barbara, prišli ravno po regijskem srečanju na idejo, da bi objavili na Pesem.si besedila vseh nominirancev, ki so jih izbrali regijski selektorji in ki se z objavo na Pesem.si strinjajo.

Tako bomo na Pesem.si od danes naprej vsak dan v posebni forumski temi prebirali nominirana besedila za državno srečanje Urška 2014. S svojimi zgodbami in pesmimi nas bodo bogatili Ana Cemič, Janina Ulbl, Sara Berginc, Karolina Zgaga, Maja Miloševič, Anton Jurinčič, Tim Uršič, Kristjan Koželj in Aleksander Vogrinc.

Pozdravljeni!

Lepo je spremljati vajin pogovor.

Barbara, pa tudi sami kaj pišete? Poezija, proza,...

Lp

Super bi bilo, da bi se vključili v pogovor.

Tudi besedila ostalih nominirancev, ki niso prišli v finale, so zanimiva in to ne pomeni, da so slabša. Sedaj bo odlična prilika, da bodo bralci vašega portala povedali svoje mnenje. Prav je, da so se posamezni nominiranci izpostavili in si upali sprejeti še kakšen  komentar, le tako lahko napreduješ!

Essentia, pozdravljena!

Čisto iskreno, raje berem kot pišem :-) V srednji šoli poskusi poezije, drugače pa zapisujem ves čas, vendar danes le še prozo in dramske zasnove :-)

Vam je kakšna tema posebno všeč, pri srcu? Kaj vas najbolj pritegne ob branju poezije?