
tvoja roka polzi
po platnu kože
in nanjo naslika toploto
manjkajočega dotika
zapreš oči in
si prisluhneš
kjer je umanjkala beseda
slišiš jasnino
ki govori v taktu
tvojega črtovja
še v mirovanju čutiš
vsako mišico raztegovalko
roka noga glasilka
vrat hrbet –
ves živiš
ni potrebno veliko
da spoznaš v sebi
božanskost
in silno moč
Tolaženje s samozadostnostjo, povedano na pesniško občutljiv in všečen način, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!