Nedolžna,prelepa,

v stolpu pri gradu,

nevidna princesa,

je blizu prepadu.

Nihče je ne vidi,

nihče je ne sme.

Ko v stolpu osamljena ždi,

princesa ta mila jokati začne.

Kot kričali bi krokarji,stotine vran,

naenkrat v mestu nihče ni zaspan.

Vsi vedo da tam gori v stolpu straši,

da niti ni ene mirne noči.

Nakar pa polnoč ura odbije,

one v temo se skrije.

in ker kmalu napočila bo zora,

tisti glas umreti mora.

Osamljena princesa zaspala čez dan,

odplavale misli so daleč ji stran.

Ko nasledjič zbudil jo strašen bo čas,

vse mesto bo slišalo,še sosednja vas.

BlackRose(Leona)