Meglice
S kristalno modrino se hrastovo listje
obarva v rumeno,
z odtenkom nebeško rjave,
ki preplavi belino na blazini kotanje.
Med travnimi resicami te žejna objamem,
ne diham, počivam,
pod pajčolanom luninih verzov
naju zvezda v rečno strugo primakne.
In šal se v ihtenju zategne
in besede so trpke
in glas se v odmevu izmakne.
Prekrije me lastovka s poljubom sinice,
ji v pršenju cimetovih paličic
izpovedem, da te iščem.
Še veš, kako je,
ko izginjam,
ko greš,
ko nisem.
Težko je priznat ... :)
Lepa, predana, globoko izpovedna, nedvoumno ljubezenska, čista v svoji ekspresivnosti, ki se za jasnost opre na vidno impresijo. Sheeba, dobrodošla nazaj. LP, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sheeba
- 02. 12. 2014 ob 09:39
- Prebrano 912 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 558.8
- Število ocen: 14