NA STRAŽI

KO NA STRAŽI SEM STAL,

RAZMIŠLJAJ SEM,

NE O TEBI, DRAGA,

NE O DOMU SVOJEM,

SAMO, KAKO BI SCAL

IN SRAL IN KJE.

TO PROBLEM VELIK JE,

PONOČI ŠE KAKO, A PODNEVI,

JOJME, TO JE HUDO.

TIŠČIŠ, MENCAŠ,

NAJVEČKRAT SMENE NE DOČAKAŠ,

KAR V HLAČE SE POKAKAŠ.

PO SMENI PA ROKAVE

SI ZAVIHAŠ IN, HOPLA,

V HLADNI VODI OPEREŠ

HLAČE SI EN DVA TRI.

KAR MOKRE OBLEČEŠ,

SAJ TELO JIH HITRO POSUŠI,

KAJ KMALU NA VRSTI SI,

NOV KROG SE PONOVI.

TO SOLDATOVA USODA JE,

MOKER, PREMRAŽEN,

VSE ZA DOMOVINO.

IN LAŽE VSAK, KI GOVORI,

DA JE NA STRAŽI STAL

IN MISLIL NA DRAGO VSE TISTE DNI.

joze