Dotaknem se tvoje dlani

in svet je drugačen

kakšna sprememba

iz podrtije

v novogradnjo

resnično pozabil sem že

kako prijetno diši dotik

a koliko vem iz spomina

je čudovitega okusa

nič

na čakanju sem

tako pač je

in malce nejasno vidim tvoj obraz

dolgo je že tega

sedaj niti solz več ne razsujem po licu

a ne razumi me napak

to ne pomeni da ni hudo

prekleto tišči v prsih

verjemi mi

so sanje

a le te so šibka reč

ne vem

rad bi drugače

rad bi izrekel tvoje ime

tebi

ne prazni sobi.

igor žuravlev