Dišeč val pečenega kostanja
razlit po ulici
se razdeli na dolge prste
ki božajo prve ovite šale
žgečkajo nosove pordele v prvi mraz
kapljice dišave sedajo na
liste odjadrane z drevesja
igrajo se jeseni
med drsenjem in vrtinčenjem
radosten smeh, vzkliki
ne vem
zakaj sem tako otožna
morda bi še zmeraj lahko bila otrok.
Poslano:
02. 10. 2014 ob 23:37
Spremenjeno:
02. 10. 2014 ob 23:38
dopusti si biti otrok, sicer pa, v vsakem izmed nas je otrok, nekateri ga ne spustimo na plan, nekaterim pa preveč razgraja:). Otrok v duši je pa tisti tapravi, ki ne sme umreti. (no, nič nisem novega odkrila, je pa dobro malo obnoviti:)))
.lp, ajda
Kako je pridišalo po pečenem kostanju.. in jesenski otožnosti.. tako poznano.
lp Li
Ajda in Li, hvala za komentarja :)
res so vonji, ki ti prikličejo spomine in res pride jesen, z željami, ki nas delajo otožne
Lp :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!